counter on myspace
Neprava stvarna služnost « Etažna lastnina. Sestava pogodb po naročilu. Vpis v zemljiško knjigo. Zemljiška knjiga, Geodetske storitve

Neprava stvarna služnost je novost, ki jo je v našo služnostno pravo uvedel Stvarnopravni zakonik – SPZ. Neprava stvarna služnost je po svoji vsebini stvarna služnost, vendar se lahko ustanovi v korist individualno določene osebe, to je določene fizične ali pravne osebe (226. člen SPZ). Gre torej za služnosti, ki združuje elemente stvarne in osebne služnosti. Glede na vsebino se lahko pojavlja kot pozitivna ali negativna neprava stvarna služnost. Pri nepravi stvarni služnosti odpade načelo koristnosti, v skladu s katerim mora biti služnost gospodujoči nepremičnini koristna, saj imamo tukaj individualno določenega upravičenca in služnost ni ustanovljena v korist vsakokratnega lastnika določenega zemljišča, kot je to značilno za pravo stvarno služnost. Pri nepravi stvarni služnosti imamo torej samo služečo nepremičnino na eni strani, na drugi strani pa individualno določeno osebo kot služnostnega upravičenca. Subjekta služnostnega razmerja sta v tem primeru vsakokratni lastnik služeče nepremičnine in določen služnostni upravičenec. Glede na to, da neprava stvarna služnost vsebinsko ustreza klasični stvarni služnosti, jo je mogoče ustanoviti samo na nepremičninah. Zaradi mešane pravne narave neprave stvarne služnosti SPZ v 226. členu pri njenem urejanju kombinira uporabo določb, ki se nanašajo tako na stvarne kot na osebne služnosti. Določa, da se glede nastanka in prenehanja nepravih stvarnih služnosti uporabljajo določila SPZ, ki urejajo osebne služnosti. Uporaba teh določil je posledica vezanosti neprave stvarne služnosti na individualnega upravičenca. A contrario pa lahko trdimo, da se glede vseh ostalih vprašanj uporabljajo določila o stvarnih služnostih.

SPZ oži pravne naslove za nastanek osebnih služnosti v primerjavi s stvarnimi služnostmi, tako da izključuje možnost nastanka osebne služnosti na podlagi zakona, kar pomeni, da osebnih služnosti ni mogoče priposestvovati, kar bi posledično enako veljalo za neprave stvarne služnosti. Po mnenju naše pravne teorije ni razloga za tako restriktivno interpretacijo, tako da velja priznati možnost priposestvovanja nepravih stvarnih služnosti, saj so te vendar posebna vrsta stvarnih služnosti. Razlaga, po kateri priposestvovanje nepravih stvarnih služnosti ni dopustna, je nepravilna. Razlog za nezmožnost priposestvovanja užitkarja so v vsebini njegovih upravičenj, ki so z izjemo razpolagalne sposobnosti, enaka lastnikovim. Neprave stvarne služnosti pa so po svoji vsebini stvarne služnosti in se ne približujejo lastninski pravici tako nevarno kot užitek, zato tudi ni nobenega vsebinskega razloga, da ne bi dopustili priposestvovanja. Pridemo torej do rezultata, da je priposestvovanje nepravih stvarnih služnosti možno.

V zavezovalnem pravnem poslu mora biti posebej izražen namen strank, da ustanavljajo nepravo stvarno služnost in ne stvarno služnost, ki bi učinkovala v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine. Ker je neprava stvarna služnost po vsebini pravzaprav prava stvarna služnost, mora biti njena vsebina ob ustanovitvi natančno opredeljena, sicer obstaja nevarnost, da bo služnostna pogodba zaradi nedoločnosti nična. Neprava stvarna služnost se lahko ustanovi odplačno ali neodplačano.

Glede izvrševanja neprave stvarne služnosti v celoti veljajo pravila, ki veljajo za prave stvarne služnosti. Upoštevati je potrebno predvsem načelo o prizanesljivem izvrševanju služnosti, načelo prepovedi pozitivnega ravnanja, pravila ki urejajo vzdrževanje naprav, ki so potrebna za izvrševanje služnosti, tudi v primeru souporabe. Služnostni zavezanec prav tako lahko zahteva prestavitev mesta izvrševanja služnosti, veljajo tudi določbe, ki urejajo pravne posledice delitve služeče nepremičnine in usodo služnosti v tem primeru.

Breme neprave stvarne služnosti se skupaj z lastninsko pravico prenaša na vsakokratnega lastnika služeče nepremičnine. Za osebne služnosti načeloma velja, da so neprenosljive, pri užitku pa je dovoljen prenos v izvrševanje, kar bi lahko prišlo v poštev za upravičenca pri nepravi stvarni služnosti. Naša pravna teorija meni, da neprava stvarna služnost glede prenosljivosti ne sodi v nobenega izmed modelov, ne v tistega, ki velja za prave stvarne služnosti (prenos akcesorno z lastninsko pravico) in ne v tistega, ki velja za osebne služnosti (neprenosljivost, kot posledica stroge vezanosti služnostne pravice na osebo upravičenca), zato tudi zastopa mnenje, da bi zakonodajalec nepravo stvarno služnost, če bi hotel, da je neprenosljiva, uredil v poglavju o osebnih služnostih.

Ker je neprava stvarna služnost enako kot osebna služnost vezana na osebo upravičenca, lahko traja najdlje doživljenjsko, torej preneha s smrtjo služnostnega upravičenca, kadar pa je ustanovljena v korist pravne osebe, pa enako kot pri osebnih služnostih velja omejitev trajanja služnosti na 30 let, v vsakem primeru pa služnost ugasne zaradi prenehanja pravne osebe.

Glede vpisa neprave stvarne služnosti velja načeloma enako kot za stvarne služnosti, le s to razliko, da se služnost ne vpiše v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine, temveč v korist natančno določene osebe. Enako kot pri osebni služnosti se v zemljiško knjigo vpišejo podatki o imetniku pravice (1. odstavek 23. člena Zakona o zemljiški knjigi -ZZK-1). Kadar je imetnik pravice fizična oseba, se v skladu s 24. členom ZZK-1 vpišejo ime in priimek, enotna matična številka občana in naslov stalnega prebivališča. Kadar pa je imetnik pravice pravna oseba, pa se v skladu z 25. členim ZZK-1 vpiše firma oziroma ime, sedež in poslovni naslov in enolična identifikacijska številka. Če je neprava stvarna služnosti ustanovljene za določen čas, se v skladu z 21. členom ZZK-1 v zemljiško knjigo vpiše tudi podatek o prenehanju pravice.

Glede na to, da neprave stvarne služnosti enako kot stvarne služnosti nimajo zakonsko določene vsebine, se v zemljiško knjigo vpiše tudi natančen opis vsebine služnosti, ki mora izhajati iz pravnega naslova, ki se vloži v zbirko listin. Enako je potrebno opisati tudi prostorske meje izvrševanja služnosti, kadar se ta nanaša samo na določen del služeče nepremičnine. Pravni naslov za ustanovitev neprave stvarne služnosti bo praviloma služnostna pogodba, zemljiškoknjižno dovolilo pa se bo smiselno glasilo na individualno določenega upravičenca. Pri spremembi vsebine neprave stvarne služnosti sta potrebni zemljiškoknjižno dovolilo trenutnega lastnika služeče nepremičnine in služnostnega upravičenca. Neprava stvarna služnost se lahko ustanovi tudi na podlagi oporoke, podlaga za vpis v zemljiško knjigo bo v tem primeru pravnomočni sklep o dedovanju. Smiselno pride v poštev uporaba pravil glede oporočne ustanovitve užitka. Neprava stvarna služnost se lahko ustanovi tudi v okviru izročilne in preužitne pogodbe, kjer se smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za ustanovitev užitka. Ker se za sklenitev navedenih pogodb zahteva oblika notarskega zapisa, bo notarski zapis listina, ki bo podlaga za vpis neprave stvarne služnosti v zemljiško knjigo.

dr. Renato Vrenčur, Pravna fakulteta Maribor

Komentiraj