counter on myspace
Nekaj o etažni lastnini « Etažna lastnina. Sestava pogodb po naročilu. Vpis v zemljiško knjigo. Zemljiška knjiga, Geodetske storitve

Etažna lastnina pomeni odstop od splošnega pravnega pravila “stavba sledi zemljišču” (superficies solo cedit), katero je enovito uredil v pravno celoto Stvarnopravni zakonik (SPZ). Tudi zaradi večjega zavedanja ljudi po nujnosti vpisa v zemljiški knjigi, je bilo nujno informatizirati zemljiškoknjižne evidence – samo hitra informacija je dobra informacija.

Poznamo dva koncepta ureditve etažne lastnine: unitaristični in dualistični koncept. Etažna lastnina pri nas je urejena po dualističnem konceptu. Izhaja iz stališča, da gre pri etažni lastnini za dve pravni razmerji – za izključno lastninsko pravico na posameznem delu  stavbe  in solastninsko  pravico vseh etažnih  lastnikov na  skupnih delih. Pri tem gre za neločljivo povezanost solastninskega deleža na skupnih delih z izključno solastninsko  pravico na posameznem  delu stavbe. Takšna ureditev etažne lastnine je značilna za države romanske pravne družine. Tak koncept etažne lastnine pri nas bistveno odstopa  od ureditve v nam zelo sorodno urejenih sistemih, kot sta nemški in avstrijski (sicer je naše civilno pravo zelo sorodno tema dvema sistemoma). V  državah germanske pravne družine je zaslediti unitaristični koncept ureditve, po katerem je etažna lastnina posebna oblika solastnine in v katerem stavba predstavlja enoten pravni objekt.

Kako je z vpisom etažne lastnine pri nas? Do današnjega dne (op. 2010) je v zemljiški knjigi vpisanih okoli 60.000 stavb v etažni lastnini. Zavedati se moramo, da etažna lastnina nastane šele z vpisom v zemljiški knjigi. V želji, da bi bil vpis lastninske pravice v etažni lastnini čimbolj poenostavljen, je bil leta 1999 sprejet Zakon o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posebnih delih stavbe v zemljiško knjigo (ZPPLPS), ki je veljal do leta 2004. Vsak imetnik lastninske pravice na posameznem delu stavbe je predložil vlogi za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo zgolj etažni načrt svoje nepremičnine (potrjen s strani pristojne geodetske uprave ter ustrezne listine za vpis lastninske pravice na tem delu. V tem času se je vpisalo kar precej nepremičnin v etažni lastnini, slabost pa je vsekakor ta, da se niso (iz različnega razloga) vpisale vse nepremičnine v večstanovanjski stavbi. Po preteku veljavnosti tega zakona, veljajo določbe Stvarnopravnega zakonika, ki navaja, da je potrebna ustrezna listina s strani pristojne geodestke uprave (odločba o vpisu stavbe v kataster stavb z navedbo vseh posameznih delov) ter pravni akt (enostranski ali večstranski), v katerem se navede vse oznake stavbe in njenih posameznih delov, lastninska pravica na samostojnih posameznih delih po idealnem deležu do celote ter ustrezna solastninska pravica na skupnih delih, ki pripada vsakokratnemu lastniku samostojnega posameznega dela stavbe v etažni lastnini. Ta akt mora biti podpisan s strani vseh pogodbenikov, pristnost njihovih podpisov pa mora overiti notar.

Če soglasja ni mogoče doseči, ostane sodni nepravdni postopek. Novost pa je Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL). Vsak pridobitelj samostojnega posameznega dela stavbe, lahko vloži na pristojno sodišče predlog za vpis etažne lastnine. Nato sodišče samo določi geodeta, ki napravi vse izmere ter predloži geodetski upravi v izvedbo odločbo o vpisu v kataster stavb, nato pa sodišče na podlagi predloženih listin s sklepom odloči o vpisu oblikovanja etažne lastnine v zemljiško knjigo. Zadnji postopek je najdolgotrajnejši.

Značke: , , , , ,

Komentiraj